Podatek o lastniku domene je uporaben v različnih situacijah. Morda želimo kupiti že registrirano domeno, preveriti ozadje spletnega mesta, stopiti v stik z upravljavcem strani ali ugotoviti, kdo je odgovoren za določeno spletno prisotnost. Včasih je identiteta nosilca domene javno vidna, drugič pa je zaradi pravil zasebnosti prikazanih precej manj podatkov.
Pri preverjanju moramo vedeti, da domena nima nujno istega lastnika kot podjetje, navedeno na spletni strani. Registracijo lahko opravi agencija, zunanji izvajalec ali druga oseba, zato je smiselno preveriti več virov.
Začnemo z WHOIS oziroma RDAP pregledom
Najbolj znan način preverjanja podatkov o domeni je WHOIS, vse več registrov in registrarjev pa uporablja tudi sistem RDAP. V iskalnik za domene vnesemo spletni naslov, nato dobimo podatke o registrarju, datumu registracije, poteku registracije, imenskih strežnikih in v nekaterih primerih tudi o nosilcu domene.
Obseg prikazanih informacij je odvisen od domenske končnice in pravil posameznega registra. Če so osebni podatki zaščiteni, bomo namesto imena lastnika videli oznako zasebnosti ali podatke posredniške storitve. To ne pomeni, da je z domeno kaj narobe, ampak samo, da javni vpogled ne razkriva vseh podatkov.
Pri slovenskih domenah preverimo podatke registra
Pri domenah s končnico .si je smiselno preveriti uradni register (Register.si), saj tam dobimo podatke o statusu domene in drugih osnovnih elementih registracije. Nekateri podatki so zaradi varstva osebnih podatkov omejeni, vendar lahko še vedno preverimo, ali je domena aktivna, pri katerem registrarju je registrirana in katere tehnične informacije so povezane z njo.
Če želimo izvedeti več o podjetju, ki stoji za domeno, podatke primerjamo z nazivom na spletni strani, davčno številko ali drugimi javnimi poslovnimi podatki. Pri podjetjih je identiteto navadno precej lažje potrditi kot pri fizičnih osebah. Če se podatki na strani in v registrih ne ujemajo, je smiselno preveriti tudi zgodovino domene ter morebitne spremembe lastništva.
Pregledamo kontaktne in pravne podatke na spletni strani
Veliko informacij o dejanskem upravljavcu najdemo neposredno na spletni strani. Pregledamo kontaktno stran, splošne pogoje, politiko zasebnosti, podatke o podjetju in nogo spletnega mesta. Resna poslovna stran običajno navaja naziv podjetja, sedež, kontaktne podatke, davčno številko ali druge podatke, s katerimi lahko preverimo povezavo med domeno in poslovnim subjektom.
Pri tem moramo paziti na razliko med lastnikom domene in upravljavcem spletne strani. Podjetje lahko uporablja domeno, registrirano na ime zaposlenega, agencije ali zunanjega partnerja, zato podatki niso vedno popolnoma enaki. Pomembno je pridobiti dovolj ujemajočih se informacij, da razumemo, kdo stran dejansko uporablja in kdo jo javno predstavlja.
Uporabimo poslovne registre in druge javne vire
Če na strani najdemo ime podjetja, ga preverimo v uradnem poslovnem registru ali drugih javnih bazah. Tako ugotovimo, ali podjetje obstaja, kje je registrirano in kdo ga zastopa. Pri slovenskem podjetju lahko preverimo osnovne poslovne podatke, pri tujem pa poiščemo ustrezen register v državi, kjer naj bi podjetje imelo sedež.
Koristen je tudi pregled družbenih omrežij, profilov podjetja in starih objav, saj tam pogosto najdemo povezave do iste domene. Če se ime podjetja, domena, kontaktni podatki in družbeni profili ujemajo, je identiteta upravljavca precej bolj zanesljiva.
Če podatki niso javni, poskusimo vzpostaviti stik
Pri zaščitenih registracijah pogosto ne bomo neposredno izvedeli imena lastnika. V takem primeru lahko uporabimo kontaktni obrazec na spletni strani, splošni elektronski naslov ali posredniški kontakt, ki ga ponuja registrar. Če želimo domeno kupiti, ni nujno poznati osebne podatke nosilca, saj zadošča, da do njega pride naše sporočilo z jasno ponudbo.
Pri resnejših pravnih ali poslovnih razlogih je smiselno dokumentirati vse javno dostopne informacije in nato po potrebi uporabiti uradne poti. Registrar praviloma ne bo razkril zaščitenih osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage. Zato je pri običajnem preverjanju najbolj smiselna kombinacija tehničnega pregleda domene, podatkov na spletni strani in javnih poslovnih evidenc.
